Gostom na barki najraje naredim zelo preprost krožnik s solato in popečeno tuno, s tem da uporabim nekaj znanja in izkušenj in da tunino meso ohranim čim bolj surovo, saj je tako najbolj sočna in okusna. Solatko začinim z limoninim sokom in oljčnim oljem, pokapljam z reduciranim balzamikom in potresem s popečenimi pinjolami. Med tem solim tunin file (najbolje panceta-potrebušnina), ga na hitro opečen na maslu, odstavim na krožnik, pokrijem z alufolijo za nekaj minut, da odteče kri, z »ultra mega« ostrim nočem narežem na tanke rezine in serviram na solatno posteljico. Prelijem z rahlo hladno omako iz sezama, chilija, sojine omake, oljčnega olja in medu. Res okusen krožnik, mislim hrana na krožniku. Penina in belo suho vino, priporočam. Žal ruski gosti obožujejo slivovico. Vseeno sem jih prepričal v kozarec belega, ki so mi ga kasneje popili kar nekaj steklenic. Iz užitka.
Obrezke tuninega fileja, tisti deli, ki ostanejo ob kosti so zame najboljši. Dolgi trakovi, ki jih samo soljene popečem zvečer na gradelah, prelijem z oljčnim oljem in to je vsa umetnost. Dodam mlade popečene jurčke, običajno jih popečem le na eni strani, da ostane čim bolj hrustljav. Jed pripravljena v 5 minutah s tem, da ne štejem da je nekdo pred mojim povratkom na Unije že zakuril ogenj iz najboljših drv, unijski hrast, črnika. Ob tuninem fileju na gradelah pijemo chardonnay iz Goriških Brd. Belica nam vedno dela družbo, kako pa naj si pomagam, če je pa poleg tega, da sva super prijatelja, še odličen vinar.
In tako veselo kulinarično smo uživali še celi teden, jedli carpacccio zobatcev, frigane fileje orade, male lice, brancina na gradelah, lignjev na šporko, sushija iz tunine, domači štrudli in popili nekaj vrhinskih steklenic malvazije. Obisk Dejana in Miloša, ki sta zaradi ribolova in večernega druženja priplula iz Cresa, nova poznanstva, ki širijo krog zaljubljencev v ta čarobni otok Unije. Komaj že čakam-o 21. November, ko gremo v množičnem številu na lignjado, tekmovanje v lovi na lignje. Zopet velik dogodek, kjer pride 200 gostov iz vsepovsod, vsako leto več, upamo le na lepo vreme. O tem pišem naslednjič, če pa kdo želi z nami, pa je seveda dobrodošel.
-- Avtor: Robert Renninger