Filete morskega psa sem solil, popral in »potapkal« v moki, frigal na vročem olju in popečene filete zlagal na papirnato brisačo, da sem popivnal odvečno olje. Na maslu sem prepražil rdečo čebulo, le tako na hitro, dodal kapre iz Visa, kjer jih nabiramo vsako leto v maju in juniju in vse skupaj zalil z domačim vinskim kisom, odstavil in prelil po ocvrtih filetih. Pravzaprav smo to »zmazali« kar takoj, drugače je dobro da jed nekaj ur odleži v tako pripravljeni marinadi, lahko pa jo nekaj dni skladiščimo pripravljeno v hladilniku. Takšne marinade so najboljše drugi dan, zelo rad si jih prav zato naredim tudi vnaprej, da mi ni potrebno vsak dan, ko smo lačni, kuhati takoj. Popečeni kruh in kozarec malvazije, pa smo »dojenčki« siti.
Pravzaprav sem te vrste morskega psa letos prvič ulovil oziroma smo ga ulovili, bolj pogost je modrulj, ki pa ga zaradi svoje lepote in ker je zaščiten, vedno spustim nazaj v morje. Kadel je manjši, sive barve in bolj okusen. Na velikih palicah, ki jih koristimo za lov na tune je tako mala riba (2-5 kg) pravzaprav nemočna, palico komaj vidimo, da je riba zagrizla, drugeča je pri 10 kg lucu, ki pa že malo povleče rolo (mlinček). Skratka, imeli smo prelepi sončni petek, še nekaj lignjev pred mrakom in pičimo mi k Martinu v konobo kuhat večerjo. Tekmovalcev za jutrišnjo panulado praktično ni, ponavadi je do 30 bark, ki pridejo iz vsepovsod, letos bomo zaradi napovedi slabega vremena redka izjema. Le nekaj domačinov se je prijavilo na tekmo. Zvečer v konobi Jozo fešta in turnir v pikadu, ki ga zaradi bolj pomembne večerje, malce zamudimo.
-- Avtor: Robert Renninger