Luc na »žvgacet«
JESENSKI RIBOLOVNI PRAZNIKI …
Najprej unijska panulada, kasneje krompirjeve počitnice in za zaključek ribolovnega leta še unijska lignjada. To je enostavno obvezni del zaključka leta, zaključek prelepe jeseni, ki je letos še posebej ribolovno obarvana. Še vedno toplo morje, ribe v izobilju, lepo vreme, dobra družba in presenečeno veliko gostov na našem ribolovnem čarterju. Očitno se pozna malo reklame, stabilen lov (v mislih imam, da skoraj vedno z gosti ulovimo velike ribe) ter seveda že drugo leto obstoja na tržišču.
Ampak pustimo sedaj to, tokrat bi rad zaplaval malo po svoje, tako po jesensko, kulinarično z dodatki jesenskih dobrot (kostanja, granatnega jabolka, jurčkov, ..) in seveda z dobrimi zgodbami popestril branje.
Vroče poletje, ki se je nekako nadaljevalo v jesen in potem prva burja, pa jugo, pa nekaj dni bonace in zopet ponovi vajo z vetrovi vseh smeri, ponedeljek, nekaj dni pred unijsko panulado, tekmovanjem v ribolovu s panulo, prognoza, ki ne obeta prav dobro, močna burja po kateri z barko težko manevriraš, to pomeni da hkrati težko uloviš ribo, torek, sreda in četrtek, vsak dan slabša prognoza, ampak vseeno, mi gremo na Unije. Zato nas včasih kličejo »uporniki«, očitno imamo veliko energije, želja, strasti do tega otoka, kar je seveda samo pozitivno. Četrtek se odpravimo iz Ljubljane, jaz malo prej, prijatelji Igor, Blaž in Aleš dan kasneje, pripravim barko za nekajdnevno plovbo, natočim gorivo, napolnim hladilnike s pijačo, »ukrcam« led, pripravim trnke, pregledam ribolovno opremo, hitri »čeking« motorjev in akcija, petek zjutraj odplujemo na plivarico, sondiramo za tune, ki jih ta dan ni bilo na pogled, bonaca, ob 8.00 že kratki rokavi pa sredina oktobra, spremenimo lokacijo lova, vse bolj se pomikamo proti Unijam, da imamo zvečer ko končamo z »big game-om« (lov na veliko ribo) bližje Unije, kjer bomo nalovili lignjev za jutrišnje tekmovanje v lovu s panulo (živa lignja je vaba za zobatce in gofe) ter seveda nekaj kosov nalovili za večerjo. Tune žal nismo videli ta dan, smo pa ulovili velikega luca, ki je podvrsta tune. Prvič v življenju sem ga ulovil v severnem Jadranu. Takoj ga filetiramo in pravilno ohladimo. Roke mi dišijo (beri »smrdijo) enako kot po tuni, specifičen vonj po mastni plavi ribi.
Medtem ko ekipa še lovi naprej, jaz po šokiranju ribjega mesa že pripravljam »mise en place«, to so narezane, sesekljane, oprane, olupljene sestavine za lažjo in hitrejšo pripravo jedi, ko se kuha začne. Fantje ulovijo nekaj malih morskih psov, po hrvaško »kadel-ov«, ki jih je dovoljeno izloviti (v Jadranu je poleg velikega belega morskega psa, ki je bolj redek, zaščiten le modrulj), ki jih Blaž pridno filetira, olupi kožo in zlaga v »jacero« polno leda. Jacera je plastična kad z ledom.
Luc na »žvgacet«
Poleg nekaj rezin surovega, pokapljanega le z oljčnim oljem, sojino omako in limono, popranega in z dodatkom malo chilija ter popečenega kruha naredim iz filejev luca »žgvacet«, to je istrska specialiteta, kjer ribo najprej popečemo ali frigamo, kasneje ga na hitro dušimo še v lahki omaki. Omako naredimo in narezane čebule, nikakor ne sesekljane, oliv, kaper, suhega in svežega paradižnika, še bolje domačim pelatov, z dodatkom chilija in svežega peteršilja. Lahko dodamo še nekaj »česnčkov«, celih samo strtih z dlanmi. Omaka naj bo ravno prav redka in ravno prav gosta, tako da ko serviramo na krožnik ni »džuveč« in ni juha. Najbolje je, da ribje filete popečemo na gradelah, na pravi žerjavici iz drv, na barki seveda vse skupaj popečem v ponvi. Kot priloga je najboljša polenta, malo tekoča, z dodatkom kozje skute, lahko seveda tudi mladega sira, ko jo skuham jo kar polijem po leseni deski, da se kot reka razleze po površini, včasih naribam parmezan, le toliko za okus. Fantje so te dni poslovno »kruzali« po Istri in s seboj na barko prinesli nekaj vzorcev malvazije različnih proizvajalcev, Korenika, Clai, Matoševič, Kozlovič, Prelac, Gordia, Meneghetti, Vinakoper, Rodica, Rojac, Trapan, Tomaz, Coronica, Kabola, Montis. Ja kar nekaj steklenic smo poizkusili, pa ne vse prvi dan.
— Avtor: Robert Renninger
