Podvodni ribolov

[hr]

Podvodni ribolov je vrsta ribolova, pri katerem podvodni lovec skuša prebosti ribo s puščico, ki jo zabode ali vrže z roko ali ustreli s podvodno puško. V Sloveniji zakonska pravila določajo, da se podvodni ribolov izvaja izključno brez aparatov za dihanje.

Podvodni ribolov je selektivna vrsta ribolova, saj podvodni lovec ve, kaj bo uplenil. Z ustreznim izobraževanjem in s primernimi predpisi je lahko podvodni ribolov ekološko usmerjena vrsta ribolova. Velikost ribe, ki jo lahko upleni lovec, je določena z lovno mero. Ta mera predstavlja velikost ribe, ki je že imela svoj zarod.

Zgodovina podvodnega ribolova

[hr]

Ribolov s špičasto ostjo, kot prvo obliko ribolova te vrste, je bil ljudem znan ţe v času paleolitika. Iz tega obdobja je znanih več jamskih slikarij, ki prikazujejo podobe ţivali, ulovljene s pomočjo osti. Zapisi, ki opisujejo lovljenje rib z ostjo, so znani tudi iz Biblije, vendar le-ti ne posredujejo natančnejšega opisa (Job 41:7). Bolj natančen opis je v svojem delu Zgodovina zapisal grški zgodovinar Polibij (živel v letih 203 do 120 pred Kristusom), ki opisuje ribolov mečarice z vrsto harpune z bodečo konico na koncu (Spearfishing, 2009).

Grški avtor Opijan, ki je ustvarjal v času vlade rimskega cesarja Marka Avrelija, je o ribolovu napisal pesnitev z naslovom Halieulica ali Halieutika, ki je sestavljena iz 3500 vrstic. To je tudi edino tako delo iz starejšega obdobja, ki se neposredno navezuje na ribolov, ki je ostalo skoraj nedotaknjeno in se je ohranilo do današnjih dni. V svojem delu opisuje različne načine ribolova, med njimi tudi ribolov z ostmi in trizobi (Spearfishing, 2009).

Podobe iz sveta ribolova so bile prisotne tudi v gladiatorskih arenah. Tako je znan mozaik iz 4. stoletja pred Kristusom, ki prikazuje spopad med gladiatorjem po imenu Retiarius, ki je bil oborožen s trizobom in ribiško mrežo, ter gladiatorjem Murmilom, ki je kot orožje imel majhen meč in čelado s podobo ribe na njej (Spearfishing, 2009).

Bakrene harpune so poznali tudi starodavni prebivalci mesta Harappa iz  indske civilizacije. Znane pa so tudi egipčanske upodobitve ribolova na stenskih poslikavah, med katerimi je znana slika ribiča z ostjo iz grobnice Usheret v Tebah, iz časa okoli 1430 pred Kristusom. Na splošno so najprimitivnejšo obliko ribolova, to je z navadno leseno ostjo z ostro konico na koncu, najverjetneje poznali v vseh starih civilizacijah, ki so živele ob vodi. Sčasoma se je ribolov iz tistega z obale in plitvin razvil in razširil tudi v takega, ki je zahteval potop človeka pod vodno gladino (Spearfishing, 2009).

Podvodni ribolov je za Evropejce zelo mlada panoga, na Japonskem pa jo že dolgo uspešno gojijo. Seveda je bil tam lov sprva primitiven. Podvodni ribič, ki je bil tudi zelo vešč potapljač, je nosil s seboj dolgo bambusovo palico, ki je imela na enem koncu osti, v sredini pa primerno držalo, ob katero je bila navita daljša vrv. Ko je ribič zagledal ribo, se je bliskovito pognal za njo, ji zasadil osti in jih sunkovito izvlekel z bambusove palice. Tako je ostala riba na osteh, te pa zvezane z vrvjo na držalu. Po uspelem lovu se je ribič dvignil na površino in uredil palico za nov napad. Po navadi je takšnega lovca spremljal čoln, da je vanj polagal ujete ribe. Japonci veljajo za zelo spretne v takšnem lovu, mnogi zdržijo tudi preko tri minute pod morsko gladino (Kratka zgodovina in nekaj osnov, 2009).

V dvajsetih letih 20. stoletja je v Evropi postal popularen podvodni ribolov, brez dihalne naprave, najprej ob sredozemskih obalah Francije in Italije. Tak način ribolova je prišel tudi v naše kraje. V zgodnjih začetkih podvodni ribiči niso uporabljali drugega kot vodna očala in lovilno napravo, šele kasneje so se razvili pripomočki, kot so podvodna maska, dihalka in plavuti. V šestdesetih letih so bili poskusi, da bi podvodni ribolov priznali kot olimpijski šport, vendar se to ni zgodilo. Namesto tega sta bili ustanovljeni dve organizaciji, ki sta spremljali dosežke na tem področju, in sicer sta to IUSA (International Underwater Spearfishing Association) ter IBSRC (International Bluewater Spearfishing Records Committee). Kot pri večini športnih dejavnostih,  tudi pri podvodnem ribolovu obstajajo svetovna, evropska, državna, regionalna … prvenstva. Leta 2007 je avstralski Bluewater Freediving Classic postal prvi priznan turnir podvodnega ribolova, ki med podvodnimi ribiči zbuja čedalje več zanimanja (Spearfishing, 2009).

Vir: Kermavt Uroš, Diplomsko delo: Podvodni ribolov: tehnike podvodnega ribolova in psihofizična priprava, 2009