Aljaž Zajc – Jadranje 2015

by basti · Published 28. oktobra, 2015 · Updated 28. oktobra, 2015

Lovil sem klasično 2-3 urce, največkrat zjutraj, kdaj tud zvečer, ene 2 dni vmes pa tudi ne. Štartava iz Pule, ker je napovedan jugo, pičiva v Liski, kjer se nama že popodne pridružije še stirje prijatelji (z dvema barkama). En frend tudi lovi, šele nekaj let, vendar mu kar gre. Na žalost ni ribe, zato pade tudi kakšen cipelj in salpa. V Liskiju vedrimo kar 2 noči, ker se nam ne da v valove. Raziščeva vso okolico, vendar idino na vzhodni strani na stenah dobiva kakšno ribo. Na zunanji strani en dan opazim 2 strelki, majhni, pa še blizu nista hoteli. Naslednji dan pa na steni naletim na jato 30-40 strelk, ki je krožila okoli enega zoba in me sploh ni jebala. Izberem si večjo in jo pokončam s strelom v glavo. 1 kg, zvečer smo jedli suši. Ko štartamo iz Liskija za Ilovik, se nekaj matramo na jadra, potem pa zakurblamo motorje in gasa. Potem na eni od bark crkne motor in jo pošlepam do Ilovika. Imeli smo valove, tako da smo šli počasi, cca. 3 vozle. Malo me je skrbelo, kako bomo parkirali na bojo (veter je bil v obalo) ampak smo uredil brez problema. Motorju je padel tlak za olje, zato probamo, če dela, in kako kaže s parametri. Na boji dela, tlak ok, zato se kar sam odpelje ven iz preliva, potem pa regata proti Silbi. Motor tik pred zalivom zalaufa in dela 5 min, potem pa se pokadi in crkne. Vetra je malo in iz obale, zato se kar sam pošlepa z gumenjakom. Zvečer grem lovit, in zopet slabo, v daljavi vidim 0,5 kg braneta, računam da bo zjutraj kakšen velik in bolj miren. Nič, tudi zjutraj jebem ježa. Kratek sestanek kapetanov in dogovorimo se, da šlepnemo barko na Ist, kjer poznamo mehanika Mirkota,ki za razliko od zlatnih ručic ve kaj počne. Tokrat ni valov, zato gre hitreje. Mirko pravi, da je šel štarter, potem, ko bo pa nov, bomo pa šele videli kaj je narobe. V Sloveniji jih zaposlimo, da iščejo štarter, mi pa premečemo cote in flaše na mojo barko in Ateno pustimo na Istu. Ker do sedaj še ni bilo ribe, sva si strašno želela do Žuta, kjer vem da bojo orade. Prespimo na jugu Iža, zjutraj najprej obdelava majhen otoček, morje prazno, iščem koruzo, da bi vrgel puško. Potem se prestaviva na stene in v eni urci imava dovolj gojene orade za celo bando. V teh krajih ima vsa orada špičaste zobe, koliko časa pa že živi v divjini ali pa, če se morda samo hrani z briketi ob mrežah mi je pa misterij. Okusna je vseeno. Ko prideva iz vode, se prestavimo na Žut, kje poznamo fino gostilno z bojami. Tam ga pijemo cel dan, pa še zmenimo se, da nam požarijo ribe. Tukaj bi tudi omenil, da so bile spečene izvrstno! Ob ene 2eh zjutraj sledi premik na barki, natakar gre z nami. Barki smo imeli na bojah, zvezane z krmo, da smo lahko hodili iz ene na drugo. Izleto po viljamovko iz barke na barko je bil usoden za Anžeta in njegovo arkado. Malo ga pokrpamo, potem pa se prestavimo na Borisovo barko in gas do konca v Biograd. Letel je k svina, v Biogradu smo bili v eni uri. Nato taksi za Zadar in ob 5ih zjutraj se vrneta s 4imi šivi lažja 200 evrov. S podvodnim je za dopust zaključil, sedaj je vse na meni… Zjutraj se privlečemo nazaj na Žut, surle do tal, pa mački do neba. Cel dan trpimo in črno gledamo. Zvečer se odpravim za ene 2 urce v vodo in dobim nekaj orad. Zjutraj grem spet, tokrat drugam, na meni znan teren. Bile so male, ena okol 70 dag, pa se mi je strgala. Ustrelil sem jo tik nad hrbtenico, vendar se je ašta zagozdila in riba čisto podivjala. Ni mi je uspelo prijet do časa… Počasi se ločujemo, Minka in Boris proti jugu, mi pa nazaj na Ist, da vzamemo barko in jo odšlepamo v Pomer. Štartetja še ni.. Ko pridemo na Ist, še enkrat premislimo situacijo in se glede na napoved modro odločimo, da jo pustimo tam. Prebacimo jo na tamal pomolček in odrinemo proti Premudi. Pridemo pozno, zato zvečer ne grem v vodo. Zjutraj zgodaj odrinemo na Susak, lovil bom tam, računam na brancine za domov. Veseli smo ker ne šlepamo, saj so valovi iz vseh smeri, vetra bolj malo. Na Susku grem na večer v vodo in takoj mi uleti jata 50-70 strelk. Izberem največjo, to zadanem v hrbtenico, zraven pa še manjšo 0,5 kg, ki pa jo hitro umirim. Grem naprej in poberem hobotnico in eno oradico. Skoz se okoli mene smukata dve lici 0,5 kg. Oprezam za mamo. Na rtu švicam za pice, in me pride od daleč pogledat velika strelka (7-8kg). Nič se ne približuje, zato grem jaz za njo, vendar se elegantno umakne. Še nekaj ček, nič. Grem nazaj v rob in takoj dobim še eno od kile, pride direkt name. Ker se že temni in se počasi približujem barki in mojim brancinarskim terenom, pohitim, da dobim kakšnega, preden pade noč. Vidi se slabo, zato zajebam 2, ki sta prišna na hiter ogled. Ker imam časa samo še za strel, izberem točko, naredim vse po predpisih in hopa, brane 0,7 kg. Plavam nazaj na barko in planiram, kako se jih bom lotil zjutraj. Zjutraj loše, riba nekaj dela, branetov ni. Dobim enega 0,5 kg, potem pa par faljenih in zajebanih picov in orad. Vse v pol vode, nezainteresirano. Šele, ko me pride pobrat, v daljini vidim veliko lico. Sledijo čeke na rtu v plitvem, lice od nikoder, mi pa na vsako čeko pride lep pic. Odločim se za vrabce

Potem se skidamo proti Puli, na koncu dobimo celo veter, da smo vsaj malo jadrali.